“Nihče ni rojen dober državljan, noben narod ni rojen demokratičen. Oboje sta procesa, ki se razvijata vse življenje. Mladi morajo biti vključeni od rojstva. Družba, ki se odreže od mladine, izpusti svojo rešilno bilko…”

- Kofi Annan, nekdanji Generalni sekretar ZN

Spoštovani!

Participacija otrok in mladostnikov je ključni element pri spopadanju z izzivi in vprašanji, s katerimi se soočamo danes. Je univerzalna človekova pravica, ki je bila priznana v Splošni deklaraciji človekovih pravic in jo podrobneje opredeljuje Konvencija o otrokovih pravicah.

Priznava jo tudi Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Ustava RS.

Čeprav otroci nimajo volilne pravice, to ne bi smela biti ovira, da ne bi mogli enakovredno sodelovati pri procesih odločanja.

Participacija mladih v Sloveniji je prej izjema kot praksa. In krivdo gre iskati pri vseh. Celo tam, kjer se na prvi pogled zdi, da je dobro organizirana, pogosto sploh ne gre za participacijo.

Vzemimo za primer šolski parlament, ki na občinski in nacionalni ravni dejansko ne deluje. Drži, da se posveta udeležijo visoki funkcionarji, vendar se naslednje leto praviloma ne spremeni nič. Biti poslušan ni participacija. Je pomemben del participacije, to je dejstvo, vendar je bistvo participacije biti slišan.

Na šolski ravni so izkušnje različne. Kjer je participacija mladih na visokem nivoju, so tudi rezultati izjemni. Šola je bogatejša za plese, radio, šolski časopis in podobno. Preko tovrstnih aktivnosti mladi koristno preživljamo prosti čas ter razvijamo pripadnost šoli. S tem se tudi zmanjšata nasilje in vandalizem.

Na šolski ravni moramo biti mladi vključeni na vseh ravneh odločanja. Izjemno problematična je vsekakor izključitev dijakov iz svetov srednjih šol. Ta praksa je do sedaj uspešno funkcionirala in nespametno je, da bodo, kot uporabniki, dijake sedaj zastopali starši.

Predvsem na občinski, državni in mednarodni ravni, situacija ni ravno rožnata. Eden izmed razlogov je tudi dostopnost odgovornih. Na pobude, ki jih naslovimo na župane, poslance, ministre pogosto ne dobimo odgovora. Če že, potem odgovori kateri izmed zaposlenih, ki nima ustreznih pooblastil.

Potrebno se je zavzeti tudi za večjo participacijo osnovnošolcev. Nevladne organizacije jih ne jemljejo za prostovoljce, ker so premladi in tako razen šolskega parlamenta praktično nimajo mehanizma, preko katerega bi lahko aktivno sodelovali.

Spoštovani!

Za razvoj demokratične družbe je participacija mladih zelo pomembna. Mladi smo neobremenjeni in imamo pogosto direktno izkušnjo. Da bi zagotovili celovito in resnično participacijo mladih, moramo v obzir vzeti predvsem sledeče:

  1. Politična volja

Zainteresiranost mladih za aktivno participacijo je zelo odvisna od tega, kolikšno težo ima v družbi naša beseda. Mladi želimo biti vključeni na vseh nivojih, zato je naloga odraslih, da dajo jasen znak, da nas potrebujejo ter definirajo, kje je naša pomoč najbolj zaželena. Hkrati je pomembno, da mladim niso zaupane odgovornosti, katerim nismo kos.

  1. Strukture

Treba je vzpostaviti strukture in kanale za promocijo participacije. Eden izmed korakov je prav gotovo finančna podpora mladinskim organizacijam in projektom.

  1. Prostori srečevanja

Potrebno je zagotoviti redna srečanja mladih z lokalnimi, regionalnimi in državnimi oblastmi. Okrepiti je potrebno že postavljene strukture, kot recimo otroški parlament, da bodo delovale bolj učinkovito. Zavzemati se je potrebno za to, da glas mladih ni le poslušan, temveč tudi slišan.

  1. Enakost spolov in marginalizirane skupine

Čeprav to povsod po svetu predstavlja posebno velik izziv, se je potrebno zavzeti, da v mehanizme participacije, enakovredno vključimo depriviligirane otroke in mladostnike. Posebno skrb je potrebno posvetiti tudi enakosti med spoloma.

  1. Odprte družine

Mladi se lahko participacije naučimo že v svojih družinah, če so te dovolj odprte in dovzetne za mnenje otroka, tudi kadar se to ne sklada z mnenjem starša. Na tem mestu je potrebno izobraževati starše o pozitivnih efektih demokratične vzgoje, ki temelji na Konvenciji o otrokovih pravicah.

  1. Pokazati nestrinjanje z idejami otrok in mladostnikov

Konflikti mnenj so koristni, vendar morajo biti razrešeni z dialogom. Nemalokrat se, predvsem v družini, končajo s telesnim kaznovanjem, zato bi država morala vse vrste nasilja zakonsko prepovedati in spodbujati nenasilno komunikacijo.

Spoštovani!

Sporočilo je jasno-postati želimo subjekt pravic, čeprav se vam morda zdi, da sami najbolje veste kaj je dobro za nas. Vladni program sicer omenja participacijo, vendar premalo. Celoten program se namreč ukvarja z nami, zato bi morala biti participacija del vsakega cilja.

Naj zaključim z besedami prof. Pinheira: “19. stoletje je bilo stoletje emancipacije delavskega razreda. V 20. stoletju so se emancipirale ženske. Morda bodo v 21. stoletju na vrsto končno prišli otroci.”

participacija.jpg

Participacija je biti slišan!